Prijava

ZGODOVINA

ZAČETKI MENGEŠKE GODBE

Iz izvirnih zapisov je razvidno, da je bila Mengeška godba ustanovljena 2. novembra 1884, ko se je 33 Mengšanov odločilo, da ustanovijo godbo. Njihova prva naloga je bila zbrati potrebna sredstva za nakup instrumentov. Odziv Mengšanov na ustanovitev godbe je bil velik. Ustanovitev so podprli z denarnimi in materialnimi prispevki, kar je bila zadostna osnova za najetje posojila za nabavo instrumentov. Še prav posebej so to akcijo podprli Tone in Mihael Stare, mengeška graščaka ter Peter Majdič, lastnik mlina v Jaršah. Prvi zapis o Mengeški godbi je v poročilu ljudske šole v Mengšu ob zaključku šolskega leta 1887/88. Prvi predsednik je postal ustanovni član Matija Lipar, tajnik pa Jakob Janežič, kar je razvidno iz spodaj navedenih društvenih pravil, ki jih je potrdilo Deželno predsedstvo v Ljubljani,7.julija 1897:

                

• Društvo se imenuje Mengeška godba s sedežem v Mengšu.
• Namen društva je gojiti lepo umetno godbo in sicer narodne
in patriotične vsebine, posebno učiti se umetnih skladb
slavnih avstrijskih glasbenikov.
• Društvo ima pravico nastopati javno kadarkoli je povabljeno
k cerkvenim ali drugim slovesnostim, o čemer odločuje
društveni odbor z večino glasov, ki določuje tudi godbene točke.
• Denarna sredstva za napravo pihal in druge k temu spadajoče
oprave si izbira društvo:
a) z darili
b) z udnino
• Ud lahko postane vsak v Mengšu stanujoč moški od 15.leta nadalje,
ki je lepega obnašanja in ima nadarjenost za godbo.
• Ako se društvo razide, pripade slučajno premoženje njegovo
dobrodelnim namenom, in sicer domačim revežem,
pihala in druga oprava pa takratnim udom.

Prvi kapelnik godbe je bil Bernard Degischer, nasledil pa ga je njegov brat Franc Dehischer.V veliko pomoč obema kapelnikoma je bil Matija Lipar, mengeški organist, ki ju je občasno nadomeščal. Nasledil pa ju je domačin Peter Lipar, ki je godbo vodil od leta 1901 do 1953. Po svojem očetu je podedoval veselje do godbe. Postal pa je tudi mengeški organist. Pod njegovim vodstvom je godba dosegla višek razvoja in zaslovela širom Slovenije. Že kot 12-letni deček je vstopil v vrste godbenikov, nato pa končal orglarsko šolo v Ljubljani. Kot 17-letnik pa je prevzel mesto kapelnika godbe. Pod njegovim vodstvom je godba igrala tudi težje koncertne skladbe, uverture in potpourije. Eden od pomembnejših nastopov pa je bilo sodelovanje na masovnem shodu ob proglasitvi države SHS leta 1918 v Ljubljani.

Leta 1946 je zaradi vojne godba praznovala 60-letnico z dveletno zamudo. Pokrovitelj jubileja je bil takratni minister za prosveto dr. Ferdo Kozak. V okviru praznovanja je sodelovala tudi igralska skupina KPD Janez Trdina iz Mengša z uprizoritvijo Desetega brata, pevski zbor in folklorna skupina. To leto je pomembno tudi zato , ker je godba 14.11.1946 kupila nekdanjo Kebrovo kmetijo. Leta 1954 je godba praznovala 70 letnico, vendar brez dolgoletnega kapelnika, ki je leta 1953 umrl. Na praznovanju so sodelovale godbe iz Domžal, Vevč, Vodic in Medvod.
V letu 1953 je bila v Mengšu ustanovljena glasbena šola, kjer so se šolali bodoči godbeniki.
Leta 1964 je godba praznovala 80-letnico. V tem času je godbo vodil Anton Mehle, dolgoletni vojaški godbenik. Ob poučevanju v glasbeni šoli,se je godba zelo kadrovsko okrepila. Ustanovil je mladinsko godbo iz gojencev Glasbene šole Mengša in Domžal godba je nastopila tudi v Slovenski filharmoniji. Leta 1974 je kapelnik ob praznovanju 90-letnice godbe v program uvrstil samo skladbe skladatelja Gvida Učakarja, velikega prijatelja naše godbe, ki je za Mengeško godbo skomponiral kar nekaj skladb.
V letu 1975 je na mesto kapelnika prišel Josip Grgasović. Pod njegovim vodstvom je godba začela izvajati tudi več zabavne glasbe, za katero je kapelnik pisal aranžmaje. V nekaterih skladbah je nastopil tudi kot vokalni solist. V juniju 1984 je godba slovesno praznovala 100 letnico v novih uniformah in z novimi instrumenti. Tu je, kot mnogokrat prej in kasneje, odločilno vlogo »odigral« naš častni član Slavko Pišek.

DELOVENJE PO 100-LETNICI

V tem obdobju je pospešeno vključevala številne mlade , ki so se vzgajali v glasbeni šoli, kjer je deloval kapelnik Franci Lipičnik. Ideja Franca Kompareta, Janeza Pera, Lojzeta Piška in Ivana Sivca, da godba organizira skupen nastop godbenikov in narodnozabavnih ansamblov se je uresničila že leta 1985 s prireditvijo Pod mengeško marelo.V tem letu smo tudi se odločili tudi za menjavo letnih uniform. S hitrim povečanjem članstva v godbi so se pojavile tudi težave. Stari dom je bil premajhen in neustrezen. Zato se je godba začasno preselila v Glasbeno šolo, kjer je gostovala skoraj pet let. Želja po lastnem domu se je počasi začela uresničevati. Slavnostna otvoritev je bila 15.9.1990. Godbene prostore smo dokončno opremili v letih 1991 in 1992,po načrtih domačina Tončka Benda. Godba je prišla do lepih in primernih prostorov, ki so lahko v ponos tako godbi kot vsem Mengšanom.

Po vselitvi je godba nadaljevala delo pod vodstvom prof. Lojzeta Velkavrha. Rezultat dobrega dela je bila zlata plaketa na tekmovanju pihalnih orkestrov B skupine v Mengšu. V času kapelništva Frančka Gornika je godba izdala svojo prvo kaseto »Pod mengeško marelo« in veliko nastopala. Tudi po več kot 50 nastopov na leto. Ob 110 letnici smo nastopili v novih slavnostnih uniformah. V letu 1995 se je godba pokazala v novem izgledu – narodnih nošah.

Leta 1997 je strokovno vodstvo godbe prevzel drugi pravi Mengšan Primož Kosec. Godbo je odlično pripravil za tekmovanja. Tako smo se uvrstili v prvo skupino slovenskih godb. Posneli smo CD ploščo z narodnozabavnimi skladbami z pevskimi solisti. Nastopali smo na TV oddajah na TV Slovenija in POP TV (Na Zdravje, Po domače, Raketa pod kozolcem... ) ter tudi v znameniti oddaji Karla Moick, Musikntenstadl. Napisanih je bilo mnogo aranžmajev za pihalni orkester, ki smo jih premierno igrali na prireditvah Pod mengeško marelo.
V letu 2008 je dirigentsko palico prevzel Dimitrij Lederer, kar je godbi prineslo nov zanos.

Lado Kosec